Slovenska minimalna plača v evropski primerjavi: letos smo prehiteli še Španijo
Slovenija je imela lani enega najmanjših dvigov minimalne plače, letos največjega.
Minimalna plača v Sloveniji po novem znaša 1.481,88 evra oziroma okoli tisoč evrov neto. Nova višina veljala že za januarsko plačo, ki bo izplačana ta mesec.
Sveži podatki evropskega statističnega urada Eurostata kažejo, da je Slovenija s skokom s 1.278 na 1.482 evrov bruto prehitela Španijo, ki letos minimalno plačo ohranja pri 1.381 evrih. Naša država ima po novem sedmo najvišjo minimalno plačo med državami v primerjavi.
Prvi na lestvici je Luksemburg, sledijo Irska, Nemčija, Nizozemska, Belgija in Francija, ki ima s 1.823 evri bruto za 340 evrov višjo minimalno plačo kot Slovenija.
Pa naša regija?
Za podjetja je bolj pomembna regijska primerjava, saj imajo naša industrijska podjetja praviloma konkurente v nam bližnjih državah. Te so minimalno plačo dvignile, a je še vedno precej nižja kot pri nas.
Na Hrvaškem se je v zadnjem letu zvišala z 970 na 1.050 evrov bruto (za osem odstotkov), na Madžarskem s 707 na 838 evrov bruto (za 18.5 odstotka), v Srbiji s 619 na 744 evrov bruto (za 20,2 odstotka). Od držav srednje- in vzhodnoevropske regije nam je, kot kaže spodnji graf, najbližje Poljska s 1.139 evri bruto minimalne plače.
Sosednja Avstrija nima nacionalne minimalne plače, je pa ta določena v panožnih kolektivnih pogodbah. Statistični urad je nedavno objavil tako imenovani indeks dogovorov o minimalni plači, ki se je lani okrepil za 3,9 odstotka. Inflacija je bila v letu 2024 2,9-odstotna. Kolikšen je dvig na prehodu v leto 2026, še ni znano.
Večina kolektivnih pogodb v Avstriji danes določa minimalno bruto plačo v višini najmanj 1.700 evrov bruto. Ker zakonodaja kot obvezni določa tudi 13. in 14. plačo, pa to povprečno minimalno plačo dvigne na okoli dva tisočaka bruto.
Najvišji dvig v EU, ampak …
Letošnji dvig bruto zneska minimalne plače v Sloveniji za več kot 200 evrov ali 16 odstotkov je največji med vsemi državami v Eurostatovi primerjavi. A lani je Slovenija na drugi strani z 1,9-odstotnim dvigom zaostala za drugimi državami.
Dolgoročnejša primerjava od leta 2021 dalje pokaže, da je Slovenija s 45-odstotnim dvigom na ravni Nemčije (46,2 odstotka), ki pa ima absolutno gledano višji znesek. Srbija in Črna gora sta minimalno plačo podvojili, Hrvaška jo je v petih letih dvignila za 85 odstotkov – vse tri države pa so začele s precej nižje izhodiščne vrednosti kot Slovenija.
Prehitra rast?
Nekatera podjetja so se vseeno na dvig odzvala precej kritično. 16-odstotni dvig najnižih plač v enem kosu je namreč težko preliti v 16-odstotni dvig plačne mase, nam je v zadnjih tednih dejalo več gospodarstvenikov. Če se to ne zgodi, pa dvig minimalne plače vodi v povečano kompresijo plač.
Glavni problem hitrega dvigovanja minimalne plače je po mnenju ekonomistov v tem, da prehiteva rast produktivnosti. “Med letoma 2015 in 2024 se je realna produktivnost dela na osebo povečala za 11,33 odstotka, stroški dela za 43,14 odstotka, minimalna plača pa se je zvišala za 58,57 odstotka,” je nedavno za Forbes Slovenija dejala redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Polona Domadenik Muren.
Na dolgi rok se tako dvigi minimalne plače prelivajo v rast vseh plač, podjetjem zmanjšujejo sredstva za investicije in s tem zavirajo prihodnjo rast dodane vrednosti, je opozorila. Več v članku Je Meščevih tisoč evrov minimalne plače lahko preveč?.
